»Pot do tam pa je bila dolga in naporna. Zaznamujejo jo številni dogodki v naši zgodovini. Lepi in navdihujoči, pa tudi taki, ko je bil naš obstoj ogrožen. Vendar smo skoznje rasli, se učili in napredovali kot narod. Krepili smo svoj občutek za preživetje. Stali in obstali. Obranili in ohranili svoj jezik in kulturo. To srce slovenstva. Naše fizično in duhovno središče.«
»Z natisom prve knjige v slovenskem jeziku je bil postavljen trdnejši temelj za preživetje tako slovenskega jezika kot slovenskega naroda. Kot nas je slovenski knjižni jezik pred petsto leti uvrstil med kulturno razvite evropske narode, tako je tudi danes, v časih globalizacije in brisanja nacionalnih meja, prav slovenski jezik (še) vedno ključen del naše kulturne dediščine in identitete. Središče narodove zavesti. Je vezivo, ki nas povezuje, ohranja in predstavlja temelj naše samobitnosti.«
»Tudi danes ne smemo preslišati sporočil reformatorskega preporoda, da so, kadar obtičimo v močvirju lastnih nesoglasij in delitev, spremembe nujne in si moramo zanje vsi iskreno prizadevati.«
